Luke 2

1V tem času je zapovedal cesar Avgust, naj vse prebivalce rimskega cesarstva popišejo, da bi jih lahko obdavčili. 2Takega štetja prebivalstva dotlej še ni bilo. V tem času je bil Kvirinij guverner v Siriji. 3Vsak je moral potovati v kraj, od koder je bil po svojem poreklu, da bi se tam zapisal. 4Ker je bil Jožef Davidov potomec, le-ta pa je bil rojen v Betlehemu, je potoval iz Nazareta v Galileji v Betlehem v Judeji. 5Tu naj bi se Jožef zapisal skupaj s svojo mlado ženo Marijo, ki je pričakovala otroka. 6Ko sta bila v Betlehemu, je Marija rodila svojega prvega otroka – sina. 7Povila ga je v plenice in ga položila v jasli v hlevu, ker nista dobila prenočišča v gostilni.

Pastirji na poljani

8To noč je nekaj pastirjev čuvalo svoje črede na poljani. 9Nenadoma je pristopil Božji angel in vso pokrajino je obsijala Božja slava. Pastirji so se prestrašili, 10toda angel jim je dejal: “Ne bojte se! Prinašam vam čudovito sporočilo, ki velja vsem ljudem: 11Danes je v mestu, kjer je bil rojen David, prišel na svet Rešitelj sveta. To je Kristus, Gospod. 12Takole ga boste prepoznali: v jaslih leži otrok, povit v plenice.” 13Naenkrat so jih obkrožili brezštevilni angeli, ki so hvalili Boga:

14“Slava in čast naj bo Bogu v nebesih,
med ljudmi na zemlji, ki mu želijo ugajati,
pa naj vlada mir.”
V izvirniku: in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.

15Potem ko so jih angeli zapustili, so pastirji dejali drug drugemu: “Pojdimo v Betlehem. Videli bomo, kar se je tam zgodilo in o čemer nam je pripovedoval Božji angel.” 16Takoj so se odpravili na pot in našli so Marijo in Jožefa in otroka, ki je ležal v jaslih. 17Pastirji so pripovedovali vsem o tem, kar so doživeli in kar jim je povedal angel. 18Vsi, ki so slišali njihovo sporočilo, so se temu zelo čudili. 19Marija pa si je zapomnila vsako besedo in kar naprej je premišljala o tem. 20Potem so se pastirji vrnili k svojim čredam. Hvalili so Boga in se mu zahvaljevali za vse, kar so doživeli to noč. Vse je bilo prav tako, kot so jim povedali angeli.

Jezusa priznajo kot Rešitelja

21Ko so otroka čez osem dni obrezali, so mu dali ime Jezus. To je bilo ime, ki ga je naznanil angel, še preden je bil Jezus spočet.

22Ko je za Marijo prišel čas, da prinese žrtev za svoje očiščenje po rojstvu otroka, kakor je zahteval Mojzesov zakon,
3. Mojzesova 12,4.6.
sta Jožef in Marija prinesla otroka v Jeruzalem, da bi ga posvetila Bogu.
23V zakonu je bilo jasno zapisano: “Vsak prvi sin v družini in prvi samec, ki ga povrže žival, naj pripada Gospodu.”
2. Mojzesova 13,2.11-16.
24Prinesla sta tudi žrtev. Zakon je zahteval dve grlici ali dva goloba.
3. Mojzesova 12,8.
25V Jeruzalemu je prebival mož po imenu Simeon. Živel je tako, kot je Bog želel, v vsem se je držal njegovih zapovedi in željno pričakoval Izraelovega Rešitelja. Simeon je bil napolnjen z Božjim Svetim Duhom. 26Le-ta mu je tudi naznanil, da ne bo umrl prej, preden bo videl Kristusa, Rešitelja. 27Tega dne ga je Sveti Duh spodbudil, da je šel v tempelj. Ko sta Marija in Jožef prinesla otroka, da bi ga posvetila Bogu, 28ga je Simeon vzel v naročje in je hvalil Boga:

29“Gospod,” tako je dejal,
“zdaj lahko v miru umrem.
30Videl sem namreč tega,
za katerega si mi obljubil, da ga bom videl,
Osvoboditelja,
31ki si ga dal vsemu svetu.
32On je luč vsem narodom
in on bo slava tvojega ljudstva Izraela.”
33Marija in Jožef sta se čudila njegovim besedam. 34 35Simeon ju je blagoslovil, potem pa je rekel Mariji: “Meč bo prebodel tvoje srce, kajti mnogi v Izraelu bodo zavrgli tega otroka in to bo njihova nesreča. Za mnoge druge pa bo on največja radost in najbolj skrite misli mnogih src bodo razodete.”

36Ana, prerokinja, je bila tudi v templju tistega dne. Bila je Fanuelova hči iz Aserjevega rodu. Samo sedem let je živela v zakonu, 37zdaj pa je bila že dolgo vdova in je imela štiriinosemdeset let. Le redko je odhajala iz templja. Da bi služila Bogu, je molila in se postila dan in noč. 38Medtem ko se je Simeon še pogovarjal z Marijo in Jožefom, je pristopila in je prav tako začela hvaliti Boga. Vsem, ki so pričakovali osvoboditev Jeruzalema, je pripovedovala o tem otroku.

39Ko sta Jožef in Marija izpolnila vse predpise zakona, sta krenila nazaj v Nazaret v Galileji. 40Otrok je rastel in v njem je bila Božja modrost. Vsem je bilo jasno, da na njem počiva Božji blagoslov.

Dvanajstletni Jezus v templju

41Leto za letom sta Jožef in Marija odhajala za velikonočni praznik v Jeruzalem. 42Ko je bilo Jezusu dvanajst let, sta ga prvič vzela s seboj. 43Po prazničnih dneh sta se napotila nazaj proti domu. Nista opazila, da je Jezus ostal v Jeruzalemu. Prvi dan potovanja se sploh nista vznemirjala zaradi tega, 44ker sta menila, da je pri sorodnikih in prijateljih. 45Ko pa ga nista našla tam, sta se zaskrbljena vrnila v Jeruzalem in sta ga iskala vsepovsod po mestu. 46Končno, čez tri dni, sta našla Jezusa v templju. Sedel je skupaj z verskimi učitelji, pazljivo jih je poslušal in jim postavljal vprašanja. 47Vsi so se čudili njegovemu znanju in odgovorom. 48Starša nista vedela, kaj naj si mislita. “Sin,” mu je rekla mati, “kako si nama mogel storiti kaj takega? Zaskrbljena sva te vsepovsod iskala!” 49“Zakaj pa sta me iskala?” je vprašal Jezus. “Saj bi morala vedeti, da sem v templju, v hiši mojega Očeta.” 50Onadva pa nista razumela, kaj je mislil s tem. 51Potem so se skupaj vrnili v Nazaret in Jezus je bil poslušen svojim staršem. Njegova mati pa je pogosto razmišljala o vsem tem, kar je doživela. 52Tako je Jezus odraščal. Tudi njegovo znanje in razumnost sta se množila. Ljudje in tudi Bog pa so ga imeli radi.

Copyright information for SlvZNZ